Iskanje psihološke pomoči ostaja izziv za mnoge moške, še posebej, če je razlog povezan s spolnimi težavami.
Po drugi strani pa več študij kaže, da ženske bolj verjetno prepoznajo simptome, ki zahtevajo psihološko podporo, kot sta depresija in anksioznost.
V nasprotju s splošnim prepričanjem hipoaktivna spolna želja, splošno znana kot "pomanjkanje libida" ali "pomanjkanje spolne želje", ni težava samo žensk.
Hipoaktivna spolna želja se kaže v vztrajnem ali ponavljajočem se zmanjšanju zanimanja ali iniciative za spolne dejavnosti ter odsotnosti spolnih misli ali fantazij, kar pomembno vpliva na kakovost lastnega življenja in življenja posameznika.
Vzroki za hipoaktivno spolno željo so večfaktorski in vključujejo zapleteno medsebojno delovanje bioloških, psiholoških in socialnih dejavnikov, vključno z:
Biološki dejavniki – Ti so pogosto povezani s hormonskimi spremembami, zlasti z nizkimi ravnmi testosterona, lahko pa so tudi posledica kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija ali bolezen ščitnice.
Psihološki dejavniki – visoka stopnja stresa in tesnobe sta pogosta kot glavna sovražnika spolne želje zaradi službenih, osebnih ali finančnih težav, depresije in travmatičnih življenjskih izkušenj.
Socialni in odnosni dejavniki – konflikti, pomanjkanje komunikacije in zadovoljstva v romantičnih odnosih – lahko prav tako neposredno vplivajo na spolno željo.
Zaradi tega zapletenega sklopa dejavnikov je zdravljenje hipoaktivne spolne želje, tako pri moških kot pri ženskah, za zdravstvene delavce precej velik izziv.
To nas vodi do razumevanja, da je ne glede na spol ali spolno usmerjenost pomembno, da se ljudje zavedajo, da hipoaktivna spolna želja ni odraz šibkosti ali neuspeha, temveč zdravstvena težava, ki jo je mogoče zdraviti!
Nima smisla trpeti v tišini, ko obstajajo rešitve!
